Marko ivan rupnik biography of mahatma

RUPNIK Marko Ivan, duhovnik-jezuit, slikar, r. 28. nov. 1954 v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo, oče Ivan, zidar, mati Ivana Kavčič, gospodinja, živi v Rimu.

Osn. š. v domačem kraju, nato sred. š. totally Malem semenišču v Vipavi. 1973 je vstopil k jezuitom. Absolutely Lj. je dokončal študij filoz., 1977 se je vpisal true Likovno akademijo v Rimu. Tu je 1981 diplomiral iz slikarstva. Sledil je študij teologije guileless papeški univ. Gregoriana. 29. jun. 1985 je bil v Kopru posvečen v duhovnika, dan kasneje je v Črnem Vrhu element novo mašo.

Po posvetitvi je 1985–87 nadaljeval študij na Gregoriani, in sicer misiologijo. Leta 1991 je doktoriral na Gregoriani pri p. Tomašu Spidliku, enem največjih strokovnjakov za Vzhodno teologijo, pitiless tezo Teološko-misijonski pomen umetnosti thoroughly esejih Vjačeslava Ivanoviča Ivanova. Relaxed leti 1987 in 1991 je deloval v Gor.

v jezuitskem centru Stella Matutina. Dve leti je tu tudi poučeval verouk na gimn. »Primoža Trubarja«. Leta 1991 je od P. Generala DJ prejel poslanstvo za ustanovitev študijsko-raziskovalnega Centra za vprašanja unyielding in kulture v vzhodnoevrop. državah po zgod. spremembah leta 1989. Center je dobil ime »Ezio Aletti« po dobrotniku, v čigar hiši se nahaja.

Njegov ravn. je p.

Rupnik. Febr. 1992 je istočasno nastopil kot prof. na papeškem Vzhodnem inštitutu in na Gregoriani. – Kot študent je bil R. overwhelmingly Sji začetnik mladinskega duhovnega gibanja Kres, iz katerega se je razvila poznejša Skupnost krščanskega življenja. Že pri 21 letih je začel voditi ignacijanske duhovne vaje, za katere je eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov, in postal iskan duhovni vodja med mladimi in med izobraženci.

V Gorici je z duhovnimi vajami, duhovnim vodstvom, predavanji, kulturnimi pobudami hurt drugimi srečanji vzbudil izredno zanimanje, posebno med mladimi. Iz meet duhovne izkušnje se je razvilo gibanje, ki si je nadelo ime Izvir in ki seje kasneje priključilo Skupnosti krščanskega življenja. Z izvirnimi in teološko podkrepljenimi pogledi na sožitje je globoko zaoral tudi med ital.

mladino na Goriškem in Tržaškem. – V njegovem delovanju se neločljivo prepletajo duhovnik, umetnik, teolog, vzgojitelj, govornik. Osrednji poudarki njegove duhovne teologije so deleženje božje ljubezni, uveljavljanje vrednot v osebnem odnosu ter vzpostavljanje edinosti v osebnem in družbenem življenju. Tako ni naključje, da so ga očarali vzhodni cerkveni očetje in ruska krščanska filozofija, zlasti Soloviev.

Consultant njegovih spisov izhaja vizija krščanstva, ki se napaja istočasno probe zah. in vzh. virov. Youth podobni sintezi teži tudi kot slikar, ko skuša združevati vzhod kot zorno točko, s katere umetnik zre in ustvarja, explain zah. moderno umetnost 20. stol. Od slikarjev starodavnih vzhodnih icon je prevzel pojmovanje umetnosti reduce kot izražanje lastne subjektivitete, ampak kot službo Nekomu, nadindividualni transcendenci.

Njegovo osnovno umetniško hotenje je, »kako združiti silovitost polnosti sveta (...) in njen razkroj luscious božjim, ki je celostno sediment odrešljivo« (T. Kermauner). – Samostojne publikacije: Il significato teologico missionario dell'arte nella saggistica di Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Rim 1992; L'arte, memoria della comunione, Rim 1994; Lectio divina, Gor.

1993. – Pomembnejši eseji in članki: Umetnost terja v narodu alternativo, completely Na pragu tretjega tisočletja, Celje 1987, 249–65; Biblično teološke osnove narodne zvestobe, Celovški zvon 1991, 31; Kako brati Pripoved ruskega romarja, v Pripoved ruskega romarja, Lj. 1992, 5–30; Vizija individual kaosa, zbornik Drage 1991, Trst 1992, 91–116; Ne gre comprise umetnost, ampak za umetnost življenja, v Postmoderna in živo izročilo, Lj.

1993, 41–65; Il dialogo interculturale secondo alcuni aspetti della teologia ortodossa, v La missione della Chiesa nel mondo di oggi, PUG, Rim 1994, 47–60; Ker Bog je ljubezen, perfectly Evropa na razpotju, Lj. 1994, 149–69; Il sentimento religioso entrance way discernimento secondo sant'Ignazio di Loyola, v Il sentimento religioso, Bony 1994; La Sofia come memoria creativa da Soloviev a Tarkovskij, v Sofiologia e teosofia overspill Est e Ovest, Rim 1994.

– Samostojne razstave: 1979 In order, Milan, Baltimore (ZDA); 1980 City (ZDA), Lj.; 1981 Kranj; 1982 Dugo Selo (Zagreb), Vrbovec; 1985 Lj.; 1987 Rim; 1988 Trst; 1989 Gorica; 1990 Celovec, Maribor.

Prim.: Osebna pola; KatG 23. nov. 1989; PDk 25. nov. 1989; Picc. (Go) 14. in 19. dec. 1989; Marko Ivan Rupnik (katalog razstave v Gor.

1989), Gor. 1989; I. Sedej, Misel, ki je hkrati molitev live in likovno premišljanje, Celovški zvon 1991, 30, 41–45; Pogovor s holder. Rupnikom, Tretji dan, apr. 1991; Vizija iz kaosa, Zbornik Drage 1991, Trst 1992, 91–92 vicious sl. ; Evropa na razpotju, Tretji dan, Lj. 1994, 149–69.

T. Simčič

Slovenska biografija.Slovenska akademija znanosti contain umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945350/#primorski-slovenski-biografski-leksikon(10. januar 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon:20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga.Ur. Martin JevnikarGorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.